🥬 Vrtičkarstvo

Najpogostejše napake pri setvi

Deset napak, ki se ponavljajo na vsakem vrtu, in kako se jim izogniti. Večina jih ne stane pridelka, ampak cel mesec.

Najpogostejše napake pri setvi

Setev je videti preprosta, dokler polovica vrste ne vznikne. Te napake se ponavljajo tako pogosto, da jih je vredno našteti.

1. Prevelika globina

Najpogostejša napaka. Drobna semena – solata, zelena, motovilec, origano, majaron – potrebujejo zelo plitvo setev ali celo svetlobo za kalitev in jih ne pokrijemo. Praktično pravilo: seme pokrijemo približno dvakrat do trikrat toliko, kolikor je debelo.

2. Setev v prehladna ali premokra tla

Fižol v tleh pri 12 °C potrebuje do trideset dni do vznika, pri 20 °C pa okoli deset. V mrzli in mokri zemlji pogosto zgnije, preden vznikne. Teden čakanja je vedno cenejši od ponovne setve.

Kako preverim

Stisnite pest zemlje. Če se maže in lepi, počakajte.

3. Pregosta setev

Skušnjava je razumljiva – seme je majhno in videti ga je malo. A brez redčenja korenje, redkvica, rdeča pesa in peteršilj ostanejo drobni. Redčite zgodaj, dokler so rastlinice majhne.

4. Neredčenje

Sorodna napaka: sejemo pravilno, potem pa nam je škoda populiti. Rezultat je enak. Pri korenju redčite zvečer in odstranjene rastlinice takoj pospravite, ker vonj privabi korenjevo muho.

5. Izsušitev med kalitvijo

Do vznika mora biti površina enakomerno vlažna. Enkraten popolni izsušek pomeni konec. To je najpogostejši razlog za neuspele poletne setve motovilca in solate.

6. Slab stik semena s tlemi

Po setvi zemljo rahlo pritisnite z dlanjo ali z desko. Seme, ki visi v zračnem žepu, ne vznikne.

7. Staro seme

Peteršilj, por, čebula in pastinak kalivost hitro izgubijo. Če seme ni sveže, preverite kalivost na vlažnem robčku, preden posejete celo gredo.

8. Sveži hlevski gnoj pod korenovke

Korenje in korenski peteršilj v sveže gnojeni zemlji razvijeta razraščene, razcepljene korene. Gredo za korenovke pognojite leto prej.

9. Setev vsega naenkrat

Trideset solat, ki dozorijo isti teden, je težava, ne uspeh. Solato, redkvico, rukolo in kolerabo sejte po malo vsakih dva do tri tedne.

10. Setev brez oznake

Čez tri tedne nihče ne ve, kaj je v kateri vrsti, in polovico pridnega plevela izpuli skupaj s posevkom. Napišite oznako takoj ob setvi, s svinčnikom – flomaster na soncu zbledi v nekaj tednih.

Bonus: setev brez zapisa datuma

Če si zapišete datum setve, boste naslednje leto vedeli, ali ste bili prezgodnji ali prepozni. Brez zapisa vsako leto ugibate znova.

Viri in opombe

Podatek o hitrosti vznika fižola pri različnih temperaturah tal je povzet po slovenskem viru o temperaturi in vlagi tal.

Priporočila v tem članku so okvirna. Lokalno vreme, sorta in mikrolokacija lahko termine premaknejo. Več na strani Viri in metodologija.

Sorodno branje