Setveni koledar za maj
Maj je prelomnica. Do sredine meseca velja previdnost zaradi ledenih mož, po njej pa se odpre pot vsem toplotno občutljivim rastlinam. Paradižnik, paprika, jajčevec, bučke, kumare in fižol gredo na prosto takrat, ko je nevarnost pozebe zares mimo in ko se tla dovolj ogrejejo.
Prikazana so splošna priporočila za Slovenijo. Za natančnejše termine zgoraj izberite svoje pridelovalno območje.
Opozorila za ta mesec
-
Nevarnost pozebe še ni mimo
Toplotno občutljivih rastlin – paradižnika, paprike, jajčevca, bučk, kumar, fižola in bazilike – še ne dajajte na prosto brez zaščite. Topli aprilski dnevi zavajajo, nočne slane pa so še povsem mogoče. Če rastline že imate zunaj, imejte pri roki kopreno ali vrtno tkanino.
-
Ledeni možje: zadnji mejnik pred toplotno občutljivimi rastlinami
Med 12. in 15. majem po ljudskem izročilu nastopijo ledeni možje in za njimi Zofka. Po tem obdobju je nevarnost pozebe v večini Slovenije bistveno manjša, vendar to ni meteorološko zagotovilo. V kotlinah in v višjih legah počakajte še kakšen dan in spremljajte napoved.
-
Nevarnost spomladanske pozebe v sadovnjaku
V času brstenja in cvetenja je sadno drevje najbolj ranljivo. Pozebe so pogostejše v kotlinah in ravninah kot na pobočjih, ker se hladen zrak steka navzdol. Manjše nasade lahko zaščitimo s protislanskimi kopreni ali svečami, večje z oroševanjem. Spremljajte agrometeorološka opozorila ARSO.
-
Nevarnost pozebe pri odganjanju trte
Mladi poganjki po odganjanju so izjemno občutljivi. Pozebe so najhujše v kotlinah in ob dnu pobočij, kjer se nabira hladen zrak. Spremljajte agrometeorološka opozorila ARSO in po potrebi pripravite protislanske ukrepe.
Kaj sejemo in sadimo v maju
Setev v notranjih prostorih 4
Neposredna setev na prosto 23
- Bazilika neposredna setev 15. maja – 20. junija
- Blitva neposredna setev 1. aprila – 15. julija
- Brokoli setev za jesenski pridelek 1. maja – 25. junija
- Buče neposredna setev 10. maja – 10. junija
- Bučke neposredna setev 10. maja – 5. julija
- Cvetača setev za jesenski pridelek 1. maja – 20. junija
- Drobnjak setev iz semena 15. marca – 31. maja
- Fižol neposredna setev 10. maja – 30. junija
- Koleraba neposredna setev 25. marca – 10. avgusta
- Koper neposredna setev 1. aprila – 31. julija
- Korenje glavna setev za zimsko shranjevanje 1. maja – 30. junija
- Kumare neposredna setev 15. maja – 30. junija
- Melisa neposredna setev 15. aprila – 31. maja
- Ohrovt setev v setveno gredo 15. aprila – 15. junija
- Peteršilj neposredna setev 15. marca – 31. maja
- Por setev v setveno gredo 1. aprila – 15. maja
- Rdeča pesa neposredna setev 10. aprila – 30. junija
- Redkvica neposredna setev 10. marca – 15. septembra
- Rukola neposredna setev 15. marca – 15. septembra
- Sladka koruza neposredna setev 1. maja – 15. junija
- Solata neposredna setev 15. marca – 10. septembra
- Zelje setev poznih sort v setveno gredo 1. maja – 20. junija
- Čebula setev iz semena 10. marca – 10. maja
Sajenje 5
Presajanje 21
- Bazilika presajanje na prosto 15. maja – 15. junija
- Blitva presajanje sadik 1. maja – 20. julija
- Brokoli presajanje sadik 10. aprila – 25. julija
- Buče presajanje sadik 15. maja – 5. junija
- Bučke presajanje sadik 10. maja – 10. junija
- Cvetača presajanje sadik 10. aprila – 20. julija
- Jajčevec presajanje v rastlinjak 25. aprila – 15. maja
- Jajčevec presajanje na prosto 20. maja – 10. junija
- Koleraba presajanje sadik 5. aprila – 20. avgusta
- Kumare presajanje sadik 15. maja – 10. junija
- Majaron presajanje na prosto 15. maja – 10. junija
- Ohrovt presajanje sadik 20. maja – 15. julija
- Paprika presajanje v rastlinjak 25. aprila – 15. maja
- Paprika presajanje na prosto 15. maja – 5. junija
- Paradižnik presajanje v rastlinjak 20. aprila – 10. maja
- Paradižnik presajanje na prosto 15. maja – 5. junija
- Por presajanje sadik 10. maja – 15. julija
- Solata presajanje sadik 25. marca – 25. septembra
- Zelena presajanje sadik 5. maja – 5. junija
- Zelje presajanje zgodnjih sort 1. aprila – 10. maja
- Čili presajanje na prosto 15. maja – 5. junija
Pobiranje 12
- Drobnjak rezanje listov 1. aprila – 15. novembra
- Grah pobiranje 20. maja – 15. julija
- Koleraba pobiranje gomoljev 15. maja – 20. novembra
- Koper pobiranje listov in kobulov 15. maja – 15. oktobra
- Melisa rezanje listov 15. maja – 15. oktobra
- Meta rezanje listov 1. maja – 15. oktobra
- Redkvica pobiranje 5. aprila – 20. oktobra
- Rožmarin rezanje poganjkov 1. januarja – 31. decembra
- Rukola pobiranje listov 10. aprila – 10. novembra
- Solata pobiranje glav 20. aprila – 30. novembra
- Timijan rezanje poganjkov 15. maja – 30. septembra
- Špinača pobiranje spomladanske setve 25. aprila – 10. junija
Praktični nasveti za maj
Ne hitite s presajanjem pred sredino maja, razen če imate pripravljeno kopreno ali tunel. Fižol sejte, ko so tla topla vsaj 12 do 15 °C – v hladnih tleh seme rado zgnije. Paradižniku takoj ob sajenju postavite oporo. Začnite z rednim zastiranjem, da boste poleti manj zalivali.
Opravila v maju
-
Zalivajte redkeje, a temeljito in zgodaj zjutraj
Pogosto plitvo zalivanje požene korenine k površju, kjer se najhitreje posušijo. Bolje je zaliti manjkrat, a toliko, da voda pride v globino. Zalivajte zgodaj zjutraj in pri tleh, ne po listih – mokri listi zvečer pomenijo bolezni.
-
Varstvo trte pred boleznimi
Ključni bolezni sta peronospora in oidij, v vlažnih letih tudi siva plesen. Škropilni program naj sledi aktualnim tehnološkim navodilom pristojnega kmetijsko-gozdarskega zavoda za tekoče leto in opozorilom prognostične službe. Splošni nasveti tu ne zadostujejo.
-
Preprečevanje rojenja
Spomladi družine hitro rastejo in v ozkem prostoru se pripravijo na rojenje. Pravočasno širite gnezdo, dodajajte satnike in redno preverjajte matičnike. Roj, ki odleti, je izgubljen pridelek.
-
Postopno utrjujte sadike pred presajanjem
Sadike, ki so rasle v hiši, ne smejo iz tople sobe naravnost na sonce. Teden do dva pred presajanjem jih čez dan nosite ven, najprej v senco, nato na sonce, ponoči pa spravite nazaj. Neutrjene sadike na soncu ožgejo liste.
-
Redčite prezgoste setve
Redčenje je najbolj zanemarjeno opravilo na vrtu. Korenje, redkvica, rdeča pesa in peteršilj v gostem posevku ostanejo drobni. Redčite pravočasno, dokler so rastlinice majhne, in po možnosti zvečer – vonj po korenju čez dan privabi korenjevo muho.
-
Zastirajte gredice
Plast slame, pokošene trave ali listja na gredi zadrži vlago, ohladi tla in močno zmanjša plevel. To je najcenejši ukrep proti poletni suši. Zastirko nanesite, ko so tla vlažna, ne na izsušeno zemljo.
-
Zelena dela: pletev, privezovanje, vršičkanje
Zelena dela so najbolj obsežna junija in julija. Odstranimo odvečne poganjke, mladike privežemo, vrhove skrajšamo in razlistamo v območju grozdja. Namen je boljša mikroklima – manj vlage okoli grozdja pomeni manj bolezni.
-
Pravilno shranjevanje oljčnega olja
Ekstra deviško oljčno olje najbolj kvarijo svetloba, zrak, toplota in čas. Hranite ga v temni steklenici ali pločevinki, v temnem prostoru pri približno 12 do 18 °C, in ne nad štedilnikom. Posodo dobro zaprite in olje porabite v razumnem času – sveže olje je bistveno boljše od starega.
-
Setev koruze
Koruzo sejemo, ko se tla ogrejejo na približno 10 do 12 °C. Setev v prehladna tla pomeni počasen, neenakomeren vznik in več izpadov.
-
Točenje medu
Med točimo, ko je zrel, torej ko je pokrit s pokrovci. Prezgodaj točen med ima previsoko vsebnost vode in lahko zavre. Čas je odvisen od paše in letnika, ne od koledarja.
-
Rez koščičarjev po cvetenju
Češnje, breskve in marelice režemo pozneje kot pečkarje – najbolje po cvetenju ali celo po obiranju. Zimska rez koščičarjev poveča tveganje za smolikavost in okužbe ran.
-
Poskrbite za pašo skozi vse leto
Čebelam koristi, če v okolici cveti nekaj skozi vso sezono. Na vrtu pustite cveteti melisi, žajblju, materini dušici in facelijo, ne kosite vsega travnika naenkrat in ne škropite v času cvetenja.
Povezano branje
-
Zalivanje v vročini
Poleti se največ vode porabi napačno. Kdaj, koliko in kako zalivati, da rastline res dobijo vodo.
-
Zaščita rastlin pred pozebo
Kdaj pri nas grozi pozeba, katere rastline so najbolj ranljive in kateri ukrepi na domačem vrtu res pomagajo.
-
Kako ugotovimo, ali so tla dovolj topla za setev
Koledar pove le približek. Odloča temperatura tal – in preveriti jo je mogoče brez posebne opreme.