Paradižnik
Solanum lycopersicum
Najbolj priljubljena plodovka na slovenskem vrtu. Sadike vzgojimo doma, na prosto pa jih presadimo šele, ko mine nevarnost pozebe.
- Občutljiva na pozebo
- Polno sonce
- Visoka zanesljivost
- Preverjeno 2026-08-04
Prikazana so splošna priporočila za Slovenijo. Za natančnejše termine zgoraj izberite svoje pridelovalno območje.
Kaj je pri tej rastlini aktualno danes
-
Pobiranje
– pobiranje plodov 10. julija – 10. oktobra
Do prve slane.
Letni pregled
Setev v notranjih prostorih
-
25. februarja – 31. marca
vzgoja sadik doma
Sejemo približno 6 do 8 tednov pred načrtovanim presajanjem.
Visoka zanesljivost
Presajanje
-
20. aprila – 10. maja
presajanje v rastlinjak
V ogrevan ali dobro zaprt rastlinjak.
Srednja zanesljivost -
15. maja – 5. junija
presajanje na prosto
Šele ko mine nevarnost pozebe in so noči tople.
Visoka zanesljivost
Pobiranje
-
10. julija – 10. oktobra
pobiranje plodov
Do prve slane.
Visoka zanesljivost
Podatki za setev in sajenje
| Globina setve | 0,5–2 cm |
|---|---|
| Razdalja med vrstami | 70–90 cm |
| Razdalja med rastlinami | 40–60 cm |
| Čas kalitve | 6–14 dni |
| Čas do pobiranja | 90–140 dni |
| Najnižja smiselna temperatura tal | 12 °C |
| Priporočena temperatura tal | 20–25 °C |
| Potreba po svetlobi | Polno sonce |
| Dobri sosedje | bazilika, korenje, peteršilj, čebula, špinača, drobnjak |
| Slabi sosedje | krompir, koruza, koromač, kumare |
Vrednosti so okvirne in se med sortami razlikujejo. Vedno preverite tudi navodilo na vrečki semena.
O rastlini
Paradižnik je toplotno zahtevna rastlina z dolgo rastno dobo, zato ga pri nas skoraj vedno vzgajamo prek sadik. Velja preprosto pravilo: sejemo približno šest do osem tednov pred načrtovanim presajanjem. V osrednji Sloveniji to pomeni prvo polovico do sredino marca, na prosto pa presajamo po sredini maja. Prezgodnja setev ne prinese ničesar – brez dodatne osvetlitve zrastejo pretegnjene, bledikave in slabotne sadike, ki jih kasnejše setve zlahka prehitijo.
Zalivanje
Zaliva se redkeje, a temeljito, in vedno pri tleh, ne po listih. Neenakomerno zalivanje je glavni razlog za pokanje plodov in za črno gnilobo na dnu ploda.
Gnojenje
Pred sajenjem v sadilno jamo dodamo dobro uležan kompost. Med rastjo zadostuje občasno dognojevanje. Preveč dušika požene bujno listje na račun plodov.
Sezonska oskrba
Redno odstranjujemo zalistnike pri sortah, ki jih gojimo na eno ali dve stebli. Rastline pravočasno privežemo na oporo. Konec avgusta ali v začetku septembra vrh prištipnemo, da se plodovi še uspejo razviti.
Pogoste težave
Krompirjeva plesen ob dolgotrajni vlagi, črna gniloba na dnu ploda ob neenakomernem zalivanju in pomanjkanju kalcija, pokanje plodov po nalivu.
Regionalne posebnosti
Na Primorskem lahko presajamo že v prvi polovici maja, v višjih legah pa je varneje počakati na konec maja ali imeti pripravljeno kopreno. V rastlinjaku je presajanje mogoče od konca aprila.
Opozorila
Ne presajajte na prosto pred sredino maja brez zaščite. Ne sadite na gredo, kjer je lani rasel krompir ali paradižnik – plesen ostane v tleh.
Zanesljivost in viri
Stopnja zanesljivosti podatkov o tej rastlini: Visoka zanesljivost. Zadnje preverjanje: 2026-08-04.
Termin setve in presajanja preverjen v več slovenskih vrtnarskih virih; pravilo 6–8 tednov pred presajanjem. Glej SOURCES.md 3.2.
- Katalogi in brošure (Semenarna Ljubljana)
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
- Dobri sosedje v vrtu in lunin setveni koledar (Semenarna Ljubljana)
- Osnove setve najpogostejših vrtnin (Bodi eko)
- Zimska setev in vzgoja sadik paradižnika (Vrt brez prekopavanja)