Zelje
Brassica oleracea var. capitata
Klasična slovenska vrtnina za kislo zelje in za svežo rabo. Loči se zgodnje in pozno zelje.
- Odporna proti mrazu
- Polno sonce
- Visoka zanesljivost
- Preverjeno 2026-08-04
Prikazana so splošna priporočila za Slovenijo. Za natančnejše termine zgoraj izberite svoje pridelovalno območje.
Letni pregled
Setev v notranjih prostorih
- 15. februarja – 31. marca setev zgodnjih sort Visoka zanesljivost
Neposredna setev na prosto
-
1. maja – 20. junija
setev poznih sort v setveno gredo
Za kisanje.
Visoka zanesljivost
Presajanje
- 1. aprila – 10. maja presajanje zgodnjih sort Visoka zanesljivost
- 10. junija – 20. julija presajanje poznih sort Visoka zanesljivost
Pobiranje
- 1. junija – 15. julija pobiranje zgodnjega zelja Srednja zanesljivost
-
1. oktobra – 30. novembra
pobiranje poznega zelja
Po prvih slanah je celo slajše.
Srednja zanesljivost
Podatki za setev in sajenje
| Globina setve | 1–2 cm |
|---|---|
| Razdalja med vrstami | 50–60 cm |
| Razdalja med rastlinami | 40–50 cm |
| Čas kalitve | 5–10 dni |
| Čas do pobiranja | 90–160 dni |
| Najnižja smiselna temperatura tal | 5 °C |
| Priporočena temperatura tal | 12–20 °C |
| Potreba po svetlobi | Polno sonce |
| Dobri sosedje | krompir, rdeča pesa, špinača, koper, kamilica |
| Slabi sosedje | jagode, paradižnik, druge kapusnice |
Vrednosti so okvirne in se med sortami razlikujejo. Vedno preverite tudi navodilo na vrečki semena.
O rastlini
Zelje gojimo prek sadik. Zgodnje sorte sejemo februarja in marca v zaščitenem prostoru ter presajamo aprila; pozne sorte za kisanje sejemo maja in junija, presajamo pa junija in julija. Pozno zelje potrebuje dolgo rastno dobo in obilno zalivanje v poletni vročini, sicer glave ostanejo drobne.
Zalivanje
Obilno in redno, zlasti pri poznih sortah v poletni suši. Nihanje vlage povzroči pokanje glav.
Gnojenje
Zelje je močan porabnik hranil. Greda naj bo dobro založena s kompostom, med rastjo dognojujemo.
Sezonska oskrba
Rastline med rastjo osipavamo, da se bolje ukoreninijo. Pozno zelje pobiramo jeseni, po prvih slanah je celo slajše.
Pogoste težave
Kapusov belin in njegove gosenice, kapusova muha, golšavost kapusnic v kislih tleh, listne uši.
Regionalne posebnosti
V višjih legah so pozne sorte manj zanesljive zaradi krajše rastne dobe. V SV Sloveniji je zaradi poletne suše ključno namakanje.
Opozorila
Kapusnic ne sadite na isto gredo pogosteje kot na štiri leta – golšavost ostane v tleh več let.
Zanesljivost in viri
Stopnja zanesljivosti podatkov o tej rastlini: Visoka zanesljivost. Zadnje preverjanje: 2026-08-04.
Termini setve in presajanja preverjeni v več slovenskih virih.
- Katalogi in brošure (Semenarna Ljubljana)
- Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS)
- Temperatura tal in kaljenje nekaterih vrtnin (KGZS – Zavod Ljubljana)
- Dobri sosedje v vrtu in lunin setveni koledar (Semenarna Ljubljana)
- Marec na vrtu: kaj lahko že sejemo glede na temperaturo tal (Bodi eko)