Setev v rastlinjaku in na prostem: v čem je razlika

Rastlinjak ali tunel je za slovenski vrt izjemno koristen, vendar ne deluje sam po sebi. Prinese prednosti in prinese nove obveznosti.

Kaj rastlinjak dejansko spremeni

• Termini se premaknejo – setev in presajanje sta mogoča približno dva do tri tedne prej spomladi in podobno pozneje jeseni.
• Ni dežja na listih – to je največja prednost pri paradižniku, kjer močno zmanjša krompirjevo plesen.
• Ni naravnega namakanja – v rastlinjaku ste za vodo v celoti odgovorni vi.
• Ni vetra in manj žuželk – oprašitev je slabša, zato je treba prezračevati ali rastline nežno stresti.

Termini: okvirna primerjava

Vrednosti veljajo okvirno za osrednjo Slovenijo in za nepogrevan rastlinjak.

Tri najpogostejše napake v rastlinjaku

1. Premalo prezračevanja

Sončen marčevski dan lahko v zaprtem tunelu dvigne temperaturo prek 40 °C. To rastline ustavi ali ožge. Prezračujte vsak sončen dan, tudi pozimi, ko je zunaj hladno – vsaj za kratek čas, da odteče vlaga.

2. Zalivanje po listih

V zaprtem prostoru se vlaga ne posuši. Mokri listi zvečer so vabilo za sivo plesen. Zalivajte pri tleh in zjutraj.

3. Isti posevek vsako leto

Rastlinjak je majhen in skušnjava je, da vanj vsako leto posadimo paradižnik. Po nekaj letih se v tleh naberejo bolezni. Rešitve: menjava zemlje, kolobar tudi znotraj rastlinjaka, gojenje v vrečah ali zimske kulture, ki niso sorodne poletnim.

Kaj se ne splača siliti v rastlinjak

Korenje, čebula, krompir, grah, bob in kapusnice na prostem uspevajo prav dobro in v rastlinjaku zasedejo dragocen prostor. Rastlinjak prihranite za toplotno zahtevne kulture in za zimske solatnice.

Zimska raba

Rastlinjak je pozimi pogosto prazen, čeprav bi lahko dajal motovilec, zimsko solato, špinačo, rukolo in radič. Posejte jih septembra in imeli boste sveže liste vso zimo, ne da bi karkoli ogrevali.