Jesenska setev špinače
Jesenska setev je pri špinači najbolj zanesljiva. Rastline prezimijo in dajo prvi pridelek takrat, ko je na vrtu še vse prazno.

Špinača ima dva naravna termina, spomladanskega in jesenskega. Jesenski je pri nas zanesljivejši, pridelek pa pride takrat, ko ga najbolj cenimo.
Kdaj sejati
Jesenska setev poteka od konca avgusta do sredine septembra. Prej je še prevroče in rastline hitro poženejo cvetno steblo, pozneje pa se do zime ne uspejo dovolj razviti.
Cilj je, da špinača do prvega močnejšega mraza razvije rozeto s petimi do sedmimi listi. Takšna rastlina brez težav prezimi in spomladi zelo hitro obnovi rast.
Kako sejati
- Globina približno 2 cm, razdalja med vrstami 20 do 25 cm.
- Sejte v vrste, ne raztreseno – spomladi je tako lažje okopavati.
- Do vznika vzdržujte enakomerno vlago. Vznik pričakujte v osmih do petnajstih dneh.
Gnojenje: manj je bolje
Špinača ima rada z dušikom dobro založena tla, hkrati pa dušik izrazito kopiči v listih v obliki nitratov. Pri jesenski setvi, ko je manj svetlobe, je to še bolj izrazito. Zato ne gnojite močno, zlasti ne tik pred pobiranjem. Zadostuje greda, ki je bila pognojena za predkulturo.
Prezimovanje
Špinača je zelo odporna proti mrazu. V nižinah pogosto prezimi brez zaščite, v višjih legah pa se izplača koprena – ta ne varuje toliko pred mrazom kot pred izsuševanjem na mrzlem vetru in pred ledeno skorjo.
Pozimi ne zalivajte. Prezimljene rastline potrebujejo predvsem mir.
Pobiranje
Jesenski pridelek pobirajte od oktobra do decembra, po potrebi tudi pozneje. Spomladi rastline hitro obnovijo rast in dajo drugi pridelek – vendar bodite hitri. Ko se dan podaljša in temperatura naraste, špinača požene cvetno steblo in listi postanejo grenki.
Pobirate lahko posamezne zunanje liste ali pa celo rozeto. Če pobirate liste, rastlina poganja naprej.
Kaj sledi na gredi
Špinača gredo sprosti pozno spomladi, kar je odlično za toplotno zahtevne kulture: paradižnik, papriko, bučke ali fižol. Ne sejte je na isto gredo takoj po rdeči pesi ali blitvi, ker gre za sorodne rastline.
Pogoste težave
- Prehitro uhajanje v cvet – posledica prezgodnje setve ali suše.
- Listna pegavost – v gostem in vlažnem posevku. Pomaga redčenje in setev v vrste.
- Polži – jeseni so posebej pogosti na mladih rastlinah.
Viri in opombe
Termin jesenske setve je potrjen v več slovenskih vrtnarskih virih.
Priporočila v tem članku so okvirna. Lokalno vreme, sorta in mikrolokacija lahko termine premaknejo. Več na strani Viri in metodologija.
Sorodno branje
-
Priprava sadik paradižnika po korakih
Od setve do presajanja: kdaj sejati, koliko svetlobe potrebujejo sadike, kdaj pikirati in kako jih utrditi,…
-
Kako ugotovimo, ali so tla dovolj topla za setev
Koledar pove le približek. Odloča temperatura tal – in preveriti jo je mogoče brez posebne opreme.
-
Setev v rastlinjaku in na prostem: v čem je razlika
Rastlinjak ni le zavetje pred dežjem. Spremeni termine, oskrbo in nabor težav, s katerimi se boste ukvarjali.